| Opis: | Požari v naravi so vse bolj prepoznani kot okoljske motnje, povezane s socialno-ekonomskimi preobrazbami v agrarnih sistemih. Ta študija preučuje povezave med prijavljeno izpostavljenostjo požarom v naravi, rezultati trga zemljišč in agrarno neenakostjo v divizi Malakand v severnem Pakistanu, regiji, za katero so značilni stiki med gozdom in kmetijstvom ter odvisnost preživetja od zemlje. Cilj študije je analizirati, kako so različne ravni izpostavljenosti požarom v naravi povezane z vrednostjo zemljišč, lastniškimi vzorci, tržnimi transakcijami, neenakostjo in strategijami spoprijemanja med kmetijskimi gospodinjstvi. Uporabljena je bila kvantitativna presečna zasnova z vzorcem 400 gospodinjstev, izbranih z večstopenjskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani s strukturiranimi vprašalniki in analizirani z uporabo ANOVA, hi-kvadrat testov, multiple in logistične regresije, hierarhične regresije in analize glavnih komponent. Rezultati kažejo, da so se prijavljene vrednosti zemljišč bistveno razlikovale med kategorijami izpostavljenosti požarom v naravi (F = 48,72, p < 0,001), pri čemer so neposredno izpostavljena gospodinjstva poročala o najnižjih vrednostih. Regresijska analiza je opredelila neposredno izpostavljenost požarom v naravi kot najmočnejši negativni statistični napovedovalec prijavljene vrednosti zemljišč (β = −0,468, p < 0,001), medtem ko so imela neposredno izpostavljena gospodinjstva bistveno večjo verjetnost prijave prodaje zemljišč (Exp(B) = 6,35). Rezultati hi-kvadrat kažejo na pomembno povezavo med izpostavljenostjo požarom v naravi in transakcijami z zemljišči (χ2 = 64,82, p < 0,001). Retrospektivno prijavljeni podatki o posesti zemljišč kažejo povečanje Ginijevega koeficienta z 0,41 pred prijavljenim obdobjem požarov na 0,53 po njem. Dodatek spremenljivk o transakcijah z zemljišči je povečal pojasnjeno varianco v agrarni neenakosti na 72 %, kar je skladno s potencialno potjo trga z zemljišči, vendar ne predstavlja dokaza o vzročni mediaciji. Strategije spoprijemanja, kot so prodaja zemljišč, migracije in izposojanje, so se pojavile kot prevladujoči prijavljeni odzivi med prizadetimi gospodinjstvi. Študija ugotavlja, da je izpostavljenost požarom v naravi močno povezana z razvrednotenjem zemljišč, prodajo zemljišč in večjo agrarno neenakostjo. Ker je študija presečna in nima neodvisno opazovanega izhodišča pred požarom ali strategije za identifikacijo vzrokov, teh ugotovitev ne smemo razlagati kot dokončne vzročne učinke. |
|---|
