Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:The role of eco-anxiety in reproductive wish during emerging adulthood
Avtorji:ID Kos, Anaja (Avtor)
ID Novak Zabukovec, Vlasta (Avtor)
ID Posavčević, Vesna (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Kos_Anaja_2026.pdf (2,21 MB)
MD5: 3E53B1D8B5626FB719924B8D6DF300AF
 
URL https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02646838.2025.2508875#abstract
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FAMNIT - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Opis:Aims/Background: Eco-anxiety is one of the most common psy- chological reactions to environmental issues and is associated with both past and anticipated events. Younger generations are parti- cularly conscious of their responsibilities, which, in turn, influence their reproductive wish. Design/Methods: In this study, the connection between the men- tal health construct of eco-anxiety and reproductive wish was examined to better understand the influence of environmental issues during emerging adulthood. Responses were analysed from 324 Slovenian participants aged 18 to 30 years, who completed four online questionnaires: the Hogg Eco-Anxiety Scale, the Hope Scale, the CES-D, and the STAI X-2. Results: The discriminative validity of eco-anxiety was confirmed, and a significant correlation between eco-anxiety and reproductive wish was identified. Specifically, participants with higher levels of eco-anxiety expressed lower desire to have children. This relation- ship was further explored with reference to gender, age, education level, self-assessed financial independence, anxiety, depression, and hope based on denial. Conclusion: The findings contribute to a deeper understanding of how environmental issues exert influence on reproductive decision- making through their impact on mental health. The need to adapt existing interventions and develop new educational programmes is emphasised to support younger generations in navigating the transition to adulthood. These initiatives should aim to enhance knowledge and awareness of the mental health impacts of environ- mental concerns, promote effective coping strategies, and foster resilience. Such efforts could assist in managing eco-anxiety and cultivating a more positive outlook on the future.
Ključne besede:reproductive wish, reproduction, eco-anxiety, environment, emerging adulthood
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:22.05.2025
Leto izida:2026
Št. strani:str. 1167-1182
Številčenje:Vol. 44, no. 5
PID:20.500.12556/RUP-23576 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.9:502/504
ISSN pri članku:0264-6838
DOI:10.1080/02646838.2025.2508875 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:237106435 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:08.09.2026
Število ogledov:52
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Journal of reproductive and infant psychology
Skrajšan naslov:J Reprod Infant Psychol
Založnik:Society for Reproductive and Infant Psychology
ISSN:0264-6838
COBISS.SI-ID:1199636 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:Namen/ozadje: Ekoanksioznost je ena najpogostejših psiholoških odzivov na okoljske probleme in je povezana tako s preteklimi kot s pričakovanimi dogodki. Mlajše generacije se še posebej zavedajo svojih odgovornosti, kar posledično vpliva na njihovo željo po otrocih. Zasnova/metode: V tej raziskavi smo preučevali povezavo med konstruk­tom duševnega zdravja, imenovanim ekoanksioznost, in željo po otrocih, da bi bolje razumeli vpliv okoljskih vprašanj v obdobju prehoda v odraslost. Analizirani so bili odgovori 324 slovenskih udeležencev, starih od 18 do 30 let, ki so izpolnili štiri spletne vprašalnike: Hoggovo lestvico ekoanksioznosti (Hogg Eco-Anxiety Scale), lestvico upanja (Hope Scale), lestvico CES-D in lestvico STAI X-2. Rezultati: Potrjena je bila diskriminativna veljavnost ekoanksioznosti, ugotovljena pa je bila tudi statistično značilna povezava med ekoanksioznostjo in željo po otrocih. Natančneje, udeleženci z višjo stopnjo ekoanksioznosti so izrazili manjšo željo po otrocih. To povezavo smo nadalje preučevali glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe, samoocenjeno finančno neodvisnost, anksioznost, depresivnost in upanje, ki temelji na zanikanju. Sklep: Ugotovitve prispevajo k poglobljenemu razumevanju vpliva okoljskih vprašanj na odločanje o reprodukciji prek njihovega vpliva na duševno zdravje. Poudarjena je potreba po prilagoditvi obstoječih intervencij in razvoju novih izobraževalnih programov, ki bi mlajšim generacijam pomagali pri prehodu v odraslost. Te pobude bi morale biti usmerjene v izboljšanje znanja in ozaveščenosti o vplivu okoljskih vprašanj na duševno zdravje, spodbujanje učinkovitih strategij spoprijemanja ter krepitev odpornosti. Takšna prizadevanja bi lahko pripomogla k obvladovanju ekoanksioznosti in oblikovanju bolj pozitivnega pogleda na prihodnost.
Ključne besede:reproduktivna želja, reprodukcija, ekoanksioznost, okolje, prehod v odraslost


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici