| 1x | | didaktični pripomočki, spodbuda, kohezivnost, didaktične metode, usvajanje novega besedišča, jezikovna problematika, slovenščina kot drugi/tuji jezik, koherentnost, načrtovanje jezikovne vzgoje, bralni kotiček, literatura, pripovedovalni kotiček, pršeča energija, pripovedovanje ob vizualni podpori, samostojno pripovedovanje, pripovedovalec, kamišibaj, nejezikovne motivacije, waldorfska osnovna šola, javna osnovna šola, vplivi na izvedbo govornega nastopa, waldorfska pedagogika, umetnost, Rudolf Steiner, literarnoestetsko doživetje, odzivi otrok, osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, primerjava, težje zapisljive besede, otrokov govor, umetnostna besedila, Norveška, Slovenija, poznavanje črk, didaktična spodbuda, testi bralne pismenosti, vključevanje priseljencev, neumetnostna besedila, vrste diferenciacije in individualizacije, vzgojitelji predšolskih otrok, učni načrt za slovenščino, učitelji razrednega pouka, komunikacijski model književne vzgoje, kurikularne smernice, Kurikulum za vrtce, kontinuiteta, vid, vidno zaznavanje, spomin, naloge, zamejstvo, izbor besedil, izhodišča opismenjevanja, prvine opismenjevanja, programi družinske pismenosti, vloga vzgojitelja, prilagoditve, ustrezno pisalo, faze interpretacije, vloga branja in pripovedovanja v vrtcu, dejavnosti, drža, dejavniki začetnega opismenjevanja, bralne stopnje, pisanje, učna uspešnost, velike tiskane črke, diferenciacija, individualizacija, tekmovanje, Gardner, vaje za boljše bralno razumevanje, preizkus bralnega razumevanja, Male sive celice, Bloomova taksonomija, cilji in načela diferenciranega pouka, učni načrti, mala pisana abeceda, strategije opismenjevanja, postopki opismenjevanja, predbralne spretnosti, velika pisana abeceda, mala tiskana abeceda, individualiziran pristop k branju, poglabljanje, literarno estetsko doživetje, učitelji, pisanje in branje, tuji jezik, bralna značka, izvajanje dejavnosti bralne značke v slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, slikanice brez besedila, gluhi, umetnostno besedilo, lutke, slovenščina kot drugi jezik, komunikacijski model za sprejemanje književnega besedila v predšolskem obdobju, vrtci s slovenskim učnim jezikom v Italiji, medpodročne povezave, dostopnost literature, literarnoestetsko doživljanje, proces opismenjevanja, bralna značka na dvojezičnem območju, predšolska bralna značka doma in v vrtcu, šole s slovenskim učnim jezikom, simboli, prilagojena slikanica, grafomotorične spretnosti, grafomotorične dejavnosti, otroci s posebnimi potrebami, pomen branja, glasovno zavedanje, špetrski dvojezični vrtec, informacijsko-komunikacijska tehnologija, ustvarjalnost, poustvarjalno pisanje, osebe z MDR, finomotorične spretnosti, orientacija, montessori pristop, waldorf pristop, domišljija, vidne didaktične podpore, kuharska knjiga, soustvarjanje, dvojezična pismenost, slovenski jezik, slovenske šole na Tržaškem, italijansko govoreče družine, metode učenja, učenje na daljavo, dostop do literature, glasba, tipi uvodne motivacije, dvo-večjezičnost, začetno opismenjevanje v različnih jezikih, formativno spremljanje, nameni učenja, povratna informacija, kriteriji uspešnosti, razumevanje, težave, drugi jezik, vloga pravljice, učenci, poučevanje, preverjanje, vrednotenje, književnost, poučevanje slovenščine kot J1/J2, smernice, govorni nastopi, predšolski otroci, neprofesionalni posredniki otroške literature, samovrednotenje, spodbujanje branja pri predšolskih otrocih, profesionalni posredniki literature, Proppove funkcije, predšolska vzgoja, bralne zmožnosti, bralni pouk, začetno poučevanje branja v drugem/tujem jeziku, branje v slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, bralni dogodek, prvo starostno obdobje, fonološko zavedanje, težave začetnega opismenjevanja, sukcesivno opismenjevanje, pravljice, integracija, kultura, literarno besedilo, motivacija, igra, vzgoja, podoživljanje, matematika, jezik, medkulturna vzgoja, učenci priseljenci, verbalna in neverbalna komunikacija |
