31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. Nadarjeni učenci v Sloveniji, Italiji, Angliji in na Danskem - primerjava zakonodajnih in programskih izhodiščMojca Kukanja-Gabrijelčič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljamo strateško dokumentacijo na področju vzgojno- izobraževalnega dela z nadarjenimi in talentiranimi učenci v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji - Angliji, Italiji in na Danskem. Namen komparativne raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način je slovenski, angleški, italijanski in danski izobraževalni prostor v programskih in zakonodajnih izhodiščih v osnovni šoli naklonjen nadarjenim in talentiranim učencem v smislu spodbujanja in razvijanja njihovih potencialov. Ugotovili smo, da: obstajajo večje terminološke vrzeli pri opredeljevanju pojmov, ki se nanašajo na nadarjene in talentirane učence; v slovenskem prostoru nimamo učnega modela za delo z nadarjenimi in talentiranimi učenci oz. alternativne različice le-tega; ni ustreznih empiričnih podatkov in raziskav s področja dela s tovrstnimi učenci; obstajajo tehnične in strokovne pomanjkljivosti pri prepoznavanju in nadaljnji pedagoško-psihološki obravnavi nadarjenih učencev; nimamo ustreznih strateških izhodišč, ki bi interdisciplinarno zajela vsa področja odkrivanja in nadaljnje peda-goško-psihološke oskrbe nadarjenih in talentiranih učencev. Nadarjenim in talentiranim učencem so najbolje prilagojeni v angleškem osnovnošolskem sistemu (z vidika zakonskih in programskih izhodišč, ki obravnavajo področje dela z nadarjenimi učenci; obveznosti vključevanja in skrbi zanje; učno diferenciranih programov ter možnosti akceleracije in alternativnih možnostih izobraževanja), najmanj pa v Italiji. Slovenski izobraževalni prostor v programskih in zakonodajnih izhodiščih sicer upošteva področje odkrivanja in dela z nadarjenimi ter talentiranimi, na izvedbeni ravni pa se razkrivajo nekatere pomanjkljivosti uresničevanja njihovih potencialov.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, talentiranost, šolski sistemi, šolska zakonodaja, primerjalne analize
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 4396; Prenosov: 134
 Povezava na celotno besedilo |
38. Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenjaMajda Cencič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija.
Ključne besede: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3325; Prenosov: 72
Povezava na celotno besedilo |
39. |
40. Prikaz poteka svetovne zgodovine v šolskih učbenikih in poljudnoznanstveni literaturi : analiza, primerjava in interpretacijaAndrej Mečulj, 2014, diplomsko delo Ključne besede: svetovna zgodovina, prikaz zgodovine, šolski učbeniki, poljudnoznanstvena literatura, analiza, primerjava, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2859; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (172,51 KB) |
