61. The presence of anxiety and depression in the adult population of family practice patients with chronic diseasesZalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, Erika Tratnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The prevalence of multimorbidity in family practice is rising and psychiatric comorbidity presents a risk factor for premature mortality. Objective: The aim of this study was to determine the prevalence of anxiety and depression in the adult population of family practice patients with chronic somatic diseases, aged between 18 and 64 years old. Methods: We performed a cross sectional study in 500 consecutive patients from twelve family practices. Zung's self-assessment inventories for anxiety and depression were used to determine the presence of psychiatric comorbidity. The main outcome measures were depression and anxiety scores in patients with various comorbidities. Results: The response rate was 90.4 %. 8.4 % of family practice visitors suffered from anxiety symptoms and 15.2 % from depressive symptoms. At least one chronic disease was present in 40.7 % of the patients. Significantly higher rates of depression and anxiety were found among patientswith chronic somatic disease (p=0.001, P<0.001, respectively; ?2 test)or chronic pain (p<0.001, p<0.001, respectively; ?2 test). Significantly more patients with rheumatic diseases had depression in comparison to those without them (p=0.018; ?2 test). Significantly more patients with migraine or rheumatic diseases had anxiety in comparison to those without them (p=0.010, p=0.030, respectively; ?2 test). Chronic pain was present in significantly more patients with a particular chronic disease in comparison to the patients without it (p<0.050; ?2 test). Conclusions: Family doctors should actively search and treat psychiatric comorbidity also in the population of patients with chronic somatic diseases, aged between 18 and 64 years old. Ključne besede: družinske medicina, anksioznost, depresija, kronična bolezen, bolečina Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3563; Prenosov: 48 Povezava na celotno besedilo |
62. Depresija in telesna dejavnostBlanka Kores-Plesničar, Andrej Plesničar, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Depresija je vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Številni depresivni bolniki najprej iščejo pomoč pri svojem osebnem zdravniku, kjer običajno prejmejo samo farmakološko zdravljenje. Sočasna telesna dejavnost pa lahko tudi pozitivno vpliva na izid zdravljenja pri številnih depresivnih in anksioznih bolnikih. V praksi se lahko telesna dejavnost uporablja tudi pri bolnikih, ki se na medikamentno in kognitivno-vedenjsko zdravljenje depresije le delno odzivajo, ali pa pri tistih, ki imajo zelo specifične rezidualne simptome depresije. Namen prispevka je spodbuditi prizadevanja za pripravo poskusnih programov za telesno dejavnosti pri depresivnih osebah tudi v Sloveniji. Ključne besede: depresija, telesna dejavnost Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3772; Prenosov: 196 Povezava na celotno besedilo |
63. Adolescent substance dependency in relation to parental substance (ab)useMaja Rus-Makovec, Karin Sernec, Velko S. Rus, Zdenka Čebašek-Travnik, Martina Tomori, Slavko Ziherl, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Problem: Stanje odvisnosti pri mladostnikih, ki smo ga določili na nominalni ravni ter opredelili kot neodvisno spremenljivko, smo ugotavljali v zvezi z naslednjimi odvisnimi spremenljivkami: mladostnikova raven samospoštovanja, depresivnosti in ocena družinskega vzdušja ter starševska izraženost kazalcev zlorabe psihotropnih snovi. Metoda: Vključeno je bilo 197 družin (oče, mati, mladostnik - povprečna starost 17,2 let). Uporabljeni so bili naslednji kazalci: Rosenbergova lestvica samospoštovanja, semantični diferencial za oceno družinskega vzdušja, Zungova lestvica depresivnosti in (Substance Abuse Subtle Screening Inventory) vprašalnik za ugotavljanje izraženosti odvisnosti od psihotropnih snovi SASSI-3. Hipoteze smo preverjali z univariatnimi in multivariatnimi pristopi ob upoštevanju dveh kovariat (ocene izraženosti odvisnosti mater in očetov). Rezultati: Pri odvisnih mladostnikih je bila ugotovljena pomembno višja raven depresivnosti, raven samospoštovanja in ocena družinske klime pa sta bili pomembno nižji. Očetje ne-odvisnih mladostnikov in matere odvisnih mladostnikov so se izkazali kot bolj ranljivi na področju kazalcev odvisnosti. Stanje odvisnosti pri mladostnikih je pogosteje razločevalo subskore SASSI-3 pri očetih kot pri materah. Zaključek: Rezultati kažejo, da so v skupini z odvisnimi mladostniki na vprašalnik odgovarjali bolj angažirani očetje. Poudarjena je potreba po večji podpori materam in večji vključenosti očetov v zdravljenje odvisnih mladostnikov. Ključne besede: starši, mladostniki, zloraba psihotropnih snovi, samospoštovanje, družinsko vzdušje, depresija Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4273; Prenosov: 113 Povezava na celotno besedilo |
64. |
65. |