Natisni
Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 13 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Radiofrekvenčna identifikacija - poslovna priložnost slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic
Dušan Gerdin, 2009, magistrsko delo

Opis: Današnje tehnologije niso več neodvisne ena od druge, temveč se vseskozi prepletajo. Tehnologija, ki odpira nove poslovne priložnosti, je tehnologija radiofrekvenčne identifikacije. Gre za metodo, ki s pomočjo ustrezne strojne in programske opreme služi brezkontaktnemu odčitavanju, identifikaciji, sledenju ali izmenjavi podatkov. Izboljšuje zmogljivost, varnost in zanesljivost poslovnih procesov, pripomore k zniževanju stroškov. Interes po uvedbi tehnologije radiofrekvenčne identifikacije narašča tudi v knjižnicah, kjer poleg hitrejše izposoje, urejenih knjižnih zbirk, zmanjševanja poškodb knjižničarjev zaradi ponavljajočih se gibov, tehnologija omogoča boljšo zaščito pred krajami ter nadzor nad nevrnjenimi in založenimi zbirkami. Raziskava v slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnicah je pokazala, da je podlaga za odločitev o uvedbi tehnologije dobra informiranost knjižničarjev, da ta pripomore k optimiranju poslovnih procesov in da ne predstavlja vdora v zasebnost. Zaradi cen gradnikov sistema radiofrekvenčne identifikacije pa uvedba tehnologije po mnenju anketirancev se ni povsem ekonomsko upravičena.
Ključne besede: tehnologija radiofrekvenčne identifikacije, odzivnik RFID, knjižnični sistem RFID, knjižnice, avtomatizacija knjižnične dejavnosti, optimizacija poslovnih procesov, vdor v zasebnost
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3730; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Sodelovanje visokošolske knjižnice z gospodarstvom
Zorana Teran, 2006, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti možnosti povezovanja knjžinic kot zbirk podatkov, informacij in znanja z gospodarskimi subjekti, ki te podatke, informacije ter znanja ustvarjajo in hranijo, po drugi strani pa nujno potrebujejo informacije o najnovejših dogajanjih v svetu, če želijo ostati konkurenčni. Obravnavamo tri segmente: 1) podatke, informacije in znanje kot dejavnik razvoja drubže, 2) knjižnice kot ustanove, ki te podatke, informacije in znanja zbirajo, strokovno obdelujejo, hranijo in javnosti zagotavljajo dostop do njih, ter 3) gospodarske subjekte kot ustvarjalce in uporabnike podatkov, informacij in znanja. Sodelovanje obeh vrst ustanov na področju dosegljivosti informacij omogoča racionalizacijo pri finančnem poslovanju ter na področju dosegljivosti znanja, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu poslovanju vseh sodelujočih ustanov, k smotrnejšemu izkoriščanju razpoložljivih virov ter k splošnemu družbenemu razvoju regije.
Ključne besede: informacije, znanje, knjižnice, gospodarstvo, komunikacijski splet, komuniciranje z javnostmi, sodelovanje, outsourcing, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2813; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici