91. A simulation of an income contingent tuition scheme in a transition economyMilan Vodopivec, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: The paper takes advantage of exceptionally rich longitudinal data on the universe of labor force participants in Slovenia and simulates the working of an income contingent loan scheme that seeks to recover part of schooling costs. The simulations show that under the base variant (where the target cost recovery rate is 20% and the contribution rate is 2%), 55% of individuals would have repaid their entire debt within 20 years; 19% of individuals still would not have repaid any of their debt after 20 years; and the ''leakage'' of the scheme due to uncollected debt would have been 13.5% of total lending. By piggybacking on existing administrative systems, implementation costs would be minimal, amounting to less than 0.5% of collected debt.
Ključne besede: visoko šolstvo, financiranje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4035; Prenosov: 92
 Povezava na celotno besedilo |
92. |
93. |
94. Posebnosti urejanja delovnega razmerja v visokem šolstvuKsenija Bažon, 2002, diplomsko delo Ključne besede: delovno razmerje, visoko šolstvo, pogodba o zaposlitvi, delovni čas, pravice zaposlenih, prenehanje delovnega razmerja, Zakon o delovnih razmerjih, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3527; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (380,85 KB) |
95. |
96. |
97. Socio-ekonomski dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v SlovenijiŽiga Čepar, 2009, doktorska disertacija Ključne besede: visoko šolsltvo, izobraževanje, socio-ekonomski dejavniki, visokošolski zavodi, povpraševanje, stopnja udeležbe, rodnost, trg dela, financiranje, management
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4971; Prenosov: 207
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
98. Evropske smernice za razvoj visokošolskih institucijKatja Mihelič, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Evropa se je v zadnjem desetletju zavedla, da tudi na področju visokega šolstva obstaja konkurenca, predvsem zaradi agresivnega nastopa ameriških dodiplomskih in podiplomskih programov. Začela je z dejavnostmi za povečanje privlačnosti študija v Evropi, predvsem za domače študente, pa tudi za študente z drugih celin. Dvig kakovosti študija hkrati preprečuje "beg možganov" na druge celine in deluje kot magnet za njihove najboljše talente. Z uresničevanjem "Evrope znanja" želi doseči sinergičen učinek in tako boljšo konkurenčnost v svetovnem merilu. To se uresničuje z dokumenti, ki so za podpisnike večinoma moralno zavezujoči (deklaracije). V njih so določene smernice za razvoj visokošolske dejavnosti oz. za dvig kakovosti visokošolskega izobraževanja. Ker tudi država v svoji "supervizijski" vlogi le določa temeljno visokošolsko politiko, ostaja odločitev o upoštevanju teh smernic v glavnem v pristojnosti posamezne ustanove ali, natančneje, njenega managementa. V članku bom po kronološkem zaporedju navedla dokumente, ki so nekakšni mejniki pri oblikovanju teh smernic.
Ključne besede: visoko šolstvo, evropske razvojne smernice, mobilnost kadrov
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3188; Prenosov: 80
Povezava na celotno besedilo |
