Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:‘A Complete Negation of theWill to Live’ : A Phenomenological Evaluation of Schopenhauer’s Quietism
Avtorji:ID Gershteyn, Vadim (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Gershteyn_Vadim_2025.pdf (127,07 KB)
MD5: B1B00283B00C8410C81873C5BD6E1C79
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:The author examines Arthur Schopenhauer’s concept of quietism: a philosophical stance that advocates detachment and negation of the will-to-live, as outlined in Schopenhauer’s The World as Will and Representation (1969). Schopenhauer, influenced by a Vedic philosophy that emphasizes ontological pessimism, perceives life as marked by suffering due to the will’s ceaseless striving. His ethical response to suffering, quietism, advocates withdrawal and stillness to transcend suffering. Employing a phenomenological approach, this author evaluates quietism in light of contemporary trauma research and psychological evidence, alongside Friedrich Nietzsche’s critique of Schopenhauer. Findings from mindfulness and exposure therapy studies suggest that complete withdrawal is unsustainable and detrimental to psychological well-being, which is contrasted with Schopenhauer’s radical negation of the will. Nietzsche’s philosophy of the will to power, though born from Schopenhauer’s Vedic-inspired ontology, emphasizes engagement with one’s suffering-filled life and transformation through it, thereby presenting a more dynamic, life-affirming alternative to Schopenhauer’s pessimistic withdrawal. The author concludes that while Schopenhauer’s insights into suffering are profound, his quietism is incomplete, thereby necessitating integration with active engagement and ethical responsibility to address human challenges effectively.
Ključne besede:Schopenhauer, quietism, phenomenology, will-to-live, Nietzsche, will to power, trauma, suffering
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:str. 161-173
Številčenje:Vol. 57, no. 2
PID:20.500.12556/RUP-22518 Povezava se odpre v novem oknu
ISSN:0587-5161
eISSN:2630-4082
DOI:https://doi.org/10.26493/2630-4082.57.161-173 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:22.01.2026
Število ogledov:212
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo
Založnik:Slovensko filozofsko društvo in Društvo psihologov Slovenije
ISSN:2630-4082
COBISS.SI-ID:295694336 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:»Popolna negacija volje do življenja« : fenomenološka ocena Schopnhauerjevega kvietizma
Opis:Avtor preučuje Schopenhauerjev koncept kvietizma: filozofsko stališče, ki zagovarja odmaknjenost in zanikanje volje do življenja, kot je opisano v Schopenhauerjevem delu Svet kot volja in predstava (2008). Schopenhauer, na katerega je vplivala vedska filozofija, ki poudarja ontološki pesimizem, življenje dojema kot zaznamovano s trpljenjem zaradi nenehnega prizadevanja volje. Njegov etični odziv na trpljenje, kvietizem, zagovarja umik in mirnost za preseganje trpljenja. Avtor s fenomenološkim pristopom ocenjuje kvietizem v luči sodobnih raziskav travme in psiholoških dokazov ter Nietzschejevo kritiko Schopenhauerja. Ugotovitve študij čuječnosti in terapije izpostavljenosti kažejo, da je popoln umik nevzdržen in škodljiv za psihično dobro počutje, kar je v nasprotju s Schopenhauerjevim radikalnim zanikanjem volje. Nietzschejeva filozofija volje do moči, čeprav izhaja iz Schopenhauerjeve vedsko navdihnjene ontologije, poudarja vključevanje v lastno življenje, polno trpljenja, in preobrazbo skozi to, s čimer predstavlja dinamičnejšo, življenjsko potrjujočo alternativo Schopenhauerjevemu pesimističnemu umiku. Avtor zaključuje, da so Schopenhauerjevi vpogledi v trpljenje sicer globoki, vendar je njegov kvietizem nepopoln, zato je za učinkovito reševanje človeških izzivov potrebna integracija aktivnega vključevanja in etične odgovornosti.
Ključne besede:Schopenhauer, kvietizem, fenomenologija, volja do življenja, Nietzsche, volja do moči, travma, trpljenje


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici