Statistika RUP

Bibliografija osebe. Seznam zajema vsa gradiva in ne le tista, kje je oseba mentor.

Doktorska dela (3)

1. Ana Bardorfer: Medosebni stik v visokošolskem izobraževanju: vloga pri dejavni udeležbi, motivaciji za študij in znanju študentov
2. Vesna Rutar: Zaznavanje in posledice stresa pri vzgojiteljih in učiteljih v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah
3. Mateja Maljevac: Značilnosti in dejavniki socialnega prilagajanja slepih in slabovidnih otrok

Magistrska dela (27)

1. Nika Jesenko: Učinek socialnih iger na povezanost razreda in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami
2. Nina Podgornik: Vpliv treninga socialnih veščin na osamljenost otrok na razredni stopnji osnovne šole
3. Neža Železnik: Teorija uma pri otrocih z motnjami avtističnega spektra in/ali motnjami v duševnem razvoju
4. Klara Bizjak: Odklanjanje šole pri učencih razrednega pouka
5. Ana Brezigar: Subjektivne teorije vzgojiteljev o vlogi igre v razvoju otrok
6. Valentina Bratec: Učinek socialnih iger na povezanost razreda in socialne odnose med učenci
7. Lucija Plohl: Psihosocialni status učencev priseljencev v razredu osnovne šole
8. Nika Kristan: Osamljenost in socialne mreže pri mladostnikih v institucionalni vzgoji
9. Špela Porok: Kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju v srednji in pozni odraslosti
10. Sara Bolko: Poznavanje in uporaba učnih stilov med osnovnošolskimi učitelji
11. Martina Štemberger: Nekateri dejavniki empatije v srednjem in poznem otroštvu
12. Anja Vidmar: Socialna sprejetost otroka s primanjkljajem pozornosti in motnjo hiperaktivnosti v redni osnovni šoli
13. Anaela Pajić: Nekateri dejavniki vrstniškega nasilja na razredni stopnji osnovne šole
14. Katja Radulovič: Značilnosti in spodbujanje igre predšolskega otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju
15. Anja Marinič: Spodbujanje igre pri predšolskem otroku z motnjo avtističnega spektra
16. Barbara Korošec: Izkušnje in izzivi sorojencev oseb s posebnimi potrebami na prehodu v odraslost in v zgodnji odraslosti
17. Živa Zalar: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje: perspektiva strokovnih in svetovalnih delavcev
18. Katja Ciglar: Inkluzija otrok s posebnimi potrebami - perspektiva učiteljev, strokovnih delavcev in staršev
19. Liljana Vreš: Moteče vedenje v šoli s stališč učiteljev, staršev in učencev
20. Mateja Veber: Obiskovanje vrtca in prilagoditvene spretnosti predšolskih otrok
21. Eva Nežić: Spremljanje značilnosti samostojne in interaktivne igre pri predšolskem otroku z motnjo avtističnega spektra
22. Lea Josipovič: Učinki meditacije na obvladovanje stresa pri osnovnošolskih učiteljih začetnikih
23. Tatjana Vogrič: Socialna igra otrok v vrtcu z različnimi igračami
24. Mateja Prelogar: Igra otrok z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju
25. Karmen France Pavlin: Prepoznavanje in spremljanje čustvenih ter vedenjskih težav predšolskih otrok
26. Anja Valenčić: Igra gluhih in naglušnih predšolskih otrok
27. Ina Sulič: Malčkova igra: primerjava samostojne igre in igre z odraslo osebo

Diplomska dela (33)

1. Veronika Rahotin: Teorija uma in vrstniški odnosi otroka z motnjo avtističnega spektra
2. Maja Sevčnikar: Pojav trme v zgodnjem otroštvu
3. Nina Kožman: Značilnosti otrok z motnjami avtističnega spektra
4. Klavdija Preželj: Stališča učiteljic razrednega pouka glede uporabe socialnih iger za izboljšanje razredne klime
5. Nika Kristan: Primerjava kakovosti mišljenja med učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in učenci brez primanjkljajev
6. Maja Peric: Razumevanje in prikazovanje čustev v risbi v zgodnjem otroštvu
7. Anže Perčič: Povezanost med samospoštovanjem učiteljev in njihovo avtoriteto v razredu
8. Špela Štebe: Soočanje predšolskega otroka s smrtjo in vloga odraslega
9. Aleksandra Cvijetić: Vpliv družine na razvoj osebnosti in vedenja otroka
10. Maša Sitar: Odzivi predšolskih otrok ob gledanju risank
11. Nina Podgornik: Osamljenost pri otrocih razrednega pouka
12. Anja Saksida: Analiza otroške risbe od prvega do petega razreda osnovne šole
13. Maja Mohar: Vloga učitelja razrednega pouka pri spoprijemanju učencev z ločitvijo staršev
14. Katja Ciglar: Komunikacija med šolo in domom: perspektiva učiteljev in staršev učencev na razredni stopnji
15. Ana Brezigar: Pomen otroške igre in igrač v zgodnjem gibalnem razvoju s perspektive vzgojiteljic
16. Lea Josipovič: Načini spoprijemanja s stresom pri osnovnošolskih učiteljih: vloga sprostitvenih tehnik
17. Anja Marinič: Povezanost čustev in učenja: kako učitelji zaznavajo pomen čustev za učenje
18. Anaela Pajić: Nasilje v osnovni šoli s perspektive učiteljev in učencev
19. Martina Štemberger: Razvoj empatije v otroštvu: vloga staršev
20. Liljana Vreš: Spoprijemanje učitelja razrednega pouka z motečim vedenjem učencev
21. Melita Pikon: Razvoj izražanja čustev na risbi človeške figure od obdobja malčka do poznega otroštva
22. Živa Zalar: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v slovenske redne osnovne šole
23. Anja Ugrin: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti v obdobju odraslosti
24. Lara Krečič: Uravnavanje vedenja v prvem in drugem triletju osnovne šole
25. Barbara Žnidar: Dejavniki samopodobe in samospoštovanja osnovnošolskih otrok
26. Jerica Brišar: Samoopisi osebnosti osnovnošolskih otrok
27. Lara Blažič: Razumevanje igre pri slovenskih starših predšolskih otrok
28. Anja Milavec: Izbira partnerjev v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti
29. Saša Šimac: Socialna sprejetost in razumevanje prijateljstva pri osnovnošolskih učencih
30. Sanja Marinković: Odnosi s starši na prehodu v odraslost
31. Romi Furlan: Izražanje čustev v otroški risbi ob poslušanju glasbe
32. Petra Auber: Navezanost otroka na starše
33. Mateja Veber: Povezava nadlegovanja na delovnem mestu z blagostanjem zaposlenega

Druga dela (1)

1. Andreja Avsec, Tina Kavčič: Merske značilnosti slovenske oblike Vprašalnika usmerjenosti k sreči (OTH)