Statistika RUP

Bibliografija osebe. Seznam zajema vsa gradiva in ne le tista, kje je oseba mentor.

Doktorska dela (1)

1. Tamara Štemberger Kolnik: Dejavniki spodbujanja zdravstvene pismenosti

Magistrska dela (14)

1. Mateja Kržin: Stališča zdravstvenih delavcev do vključevanja komplementarnih in alternativnih metod zdravljenja v sistem zdravstvenega varstva
2. Patricija Dovgan: Delovna motivacija zaposlenih v zdravstveni negi in sprejemanje novih informacijsko komunikacijskih tehnologij
3. Urša Kogovšek: Ovrednotenje izvajanja javnozdravstvenih ukrepov zoper debelost v Sloveniji
4. Rocco Crismancich Orél: Stališča medicinskih sester/zdravstvenikov v anesteziji, intenzivni terapiji in v urgentnih centrih do prisotnosti svojcev med kardiopulmonalnim oživljanjem
5. Nika Žigon: Vplivi na poklicno odločanje študentov za poklic diplomirane medicinske sestre
6. Tanja Montanič Starc: Znanje, prepričanja in stališča zaposlenih v zdravstveni negi do duhovnosti in duhovne oskrbe pacientov
7. Tjaša Emeršič: Negativni stres anestezijskih medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah
8. Špela Skubic: Povezava med izbranimi dejavniki delovnega okolja in pojavnostjo kostno-mišične bolečine v predelu hrbtenice pri zaposlenih v zdravstveni negi
9. Kristina Premrov: Organizacijski dejavniki motivacije za skrb in zavzetosti pri delu medicinskih sester
10. Gordana Kremenović: Dejavniki odločitve za poklic v zdravstvu
11. Sindi Lisjak: Izkušnja svojcev obolelih za demenco
12. Amadeja Poles: Uporaba pojmov asertivnost in agresivnost
13. Marko Posavčević: Vnašanje narave v delovna okolja: percepcija zaposlenih o svojih pisarnah
14. Nikolina Jeretič: Biopsihosocialni model doživljanja stresa na delovnem mestu

Diplomska dela (64)

1. Mirko Ilić: Korelacija med čuječnostjo in odnosom do dela pri zaposlenih na področju zdravstvene nege v psihiatriji
2. Vida Bovcon: Samopercepcija in poklicna identiteta medicinskih sester
3. Tjaša Gerželj: Komunikacija zaposlenih v zdravstveni negi v domovih starejših občanov
4. Tjaša Šorli: Duhovne potrebe otrok in mladostnikov v paliativni oskrbi
5. Tina Šubic: Komunikacija s starostniki z Alzheimerjevo boleznijo v institucionalnem varstvu
6. Tina Terlikar: Zadovoljstvo s komunikacijo med zaposlenimi v zdravstveni negi: primer oddelka v splošni bolnišnici
7. Suzana Novak: Potrebe starostnikov po komunikaciji in stikih v času bivanja v domu starejših občanov
8. Rezka Kropivšek: Razporeditev aktivnosti in časa na delovnem mestu medicinske sestre
9. Gabrijela Pajek: Komunikacija s svojci umirajočega pacienta
10. Nika Ozebek: Medicinska sestra v vzgojno-varstvenih zavodih
11. Melita Rutar: Potrebe po informiranju in komunikaciji pacientov na hemodializi
12. Megi Petelin: Ocena duhovnih potreb oskrbovancev v domovih starejših občanov
13. Maja Rutar: Pomen terapevtske komunikacije s pacienti z rakom
14. Maja Močnik: Komunikacija in zaznane ovire zdravstvenih delavcev v paliativni oskrbi otrok
15. Jolanda Lamot: Zaznana samoučinkovitost na področju zdravja in z zdravjem povezano vedenje študentov
16. Karmen Jerkič: Pogostost in oblike verbalnega nasilja v urgentnih ambulantah goriške regije
17. Ines Ukmar, Sabina Ličen: Ovire in motnje v komunikaciji z gluhimi in naglušnimi na področju zdravstvene nege
18. Doris Klinar: Vloga patronažne medicinske sestre pri odkrivanju nasilja v družini
19. Jernej Jeromel: Pomen empatije v zdravstveni negi
20. Tamara Milić: Komunikacija med pacientom in medicinsko sestro
21. Darjo Šuligoj: Komunikacija z gluhimi in naglušnimi pacienti v urgentnem (nujnem) stanju
22. Katja Štajner: Vloga medicinske sestre pri postavljanju ciljev v šoli hujšanja
23. Tilen Tej Krnel: Odnos medicinskih sester do istospolno usmerjenih pacientov
24. Erna Kovačević: Pomen komunikacije zdravstveno negovalnega osebja z očetom/partnerjem v poporodnem obdobju
25. Tjaša Stegel Smiljanič: Zadovoljstvo pacientov s KOPB v referenčni ambulanti
26. Lea Kolar: Komunikacija in dotik
27. Renata Fortuna: Predsodki v zdravstveni negi in vpliv predskodkov na delo medicinskih sester
28. Ines Skok: Zdravstvena pismenost pacienta s sladkorno boleznijo
29. Bojana Miškić: Nasilje nad starejšimi v institucionalnem varstvu
30. Anja Kompara: Pomen komunikacije pri spreminjanju življenjskega sloga pacienta s kronično boleznijo
31. Zdenka Gojak: Stres in komunikacija v zdravstveni negi na primarnem zdravstvenem nivoju
32. Urška Jerkič: Prepoznavanje duhovnih potreb v zdravstveni negi
33. Marjeta Stubelj: Zdravstvena pismenost zdravstvenih delavcev
34. Jasmina Fänrich, Katarina Babnik: Komunikacija s starostnikom v institucionalnem varstvu
35. Darja Kosi: Horizontalno in vertikalno nasilje v zdravstveni negi
36. Danijela Bilanović: Stališča zdravstveno negovalnega osebja do spolnosti starostnikov
37. Ana Burazor Trivunović: Javnomnenjska podoba zdravstvene nege
38. Anja Rebolj: Terapevtska komunikacija v zdravstveni negi
39. Andrej Kočevar: Komunikacija s starostniki z demenco
40. Ana Pavlovec: Stališča reševalcev do prisotnosti svojcev med kardiopulmonalnim oživljanjem
41. Amela Lozić: Posebnosti stresa v službi nujne medicinske pomoči in modeli psihosocialne podpore reševalcem
42. Jelena Bašić: Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe med študenti zdravstvene nege
43. Urša Kogovšek: Percepcija uporabe nanotehnologije v živilih
44. Tatjana Bonča: Prepričanja študentov o funkcionalnih živilih
45. Patricija Nezman: Stališče zaposlenih v zdravstveni negi severozahodne Slovenije do prisotnosti svojcev med oživljanjem
46. Alema Lozić: Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi na področju nujne medicinske pomoči
47. Sara Puc: Zdravstvena pismenost kot temelj zdravstvenovzgojnega dela v referenčnih ambulantah
48. Tomaž Šema: Prilagajanje na proces staranja
49. Tim Šema: Funkcionalna sposobnost in socialna vključenost med starejšimi
50. Neža Blaži: Vpliv bonding psihoterapije na splošno subjektivno zaznano blagostanje klientov
51. Tina Černe: Pomen okoljskega dizajna v paliativni oskrbi
52. Valentina Vodopivec: Nevroznanost potrošništva
53. Kim Milharčič: Vidiki nezvestobe v odvisnosti od spola
54. Kaja Ulčar: Dojemanje sebe in drugih kultur po opravljenem usposabljanju v tujini pri mladih z učnimi težavami
55. Žiga Mlakar: Zaposlovanje oseb s psihopatsko osebnostno motnjo
56. Lara Labor: Ustvarjalnost v delovnih organizacijah
57. Marko Posavčević: Zdravje in dobro počutje na delovnem mestu
58. Pia Hren: Izbrani pogledi na biopsihološko povezanost fizičnega in psihičnega telesa
59. Chiara Rotter: Terapija s psom
60. Manca Peskar: Ugotavljanje kognitivnih sposobnosti in potencialne blage kognitivne motnje pri starejših osebah s testom MoCA
61. Tjaša Urbančič: Determinante poklicnega odločanja v obdobju mladostništva
62. Barbara Colja: Vpliv in vloga družine pri mladostnikh z motnjami hranjenja
63. Tin Šenija: Aplikacija teorije navezanosti na področje organizacij in delovnega okolja
64. Jadran Mikašinovič: Pripadnost organizaciji

Druga dela (13)

1. Zdravje delovno aktivne populacije
2. Zdravje starostnikov
3. Raziskovanje študentov zdravstvenih ved in evropsko leto aktivnega staranja ter medgeneracijske solidarnosti
4. Zdravje starostnikov
5. Slovenski dan dietetike
6. Katarina Babnik, Urška Bogataj, Doroteja Rebec: Neznosno trpljenje kot individualno izkustvo bolnega
7. Katarina Babnik, Tamara Štemberger Kolnik, Anita Bratuž: Zdravstvena pismenost
8. Katarina Babnik: Psihologija v organizacijskih vedah in praksi
9. Katarina Babnik, Mojca Stubelj, Sabina Ličen, Tamara Poklar Vatovec, Patrik Pucer, Tamara Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut: Dejavniki poklicnega odločanja v zdravstveni negi in v prehranskem svetovanju - dietetiki
10. Doroteja Rebec, Igor Karnjuš, Sabina Ličen, Katarina Babnik: Breaking down taboos concerning sexuality among the elderly
11. Mateja Kržin, Katarina Babnik, Nada Trunk Širca: Komplementarne in alternativne metode zdravljenja v preventivni dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva
12. Nada Trunk Širca, Katarina Babnik, Kristijan Breznik: The relationship between human resource development system and job satisfaction
13. Katarina Babnik: Cultural influences on the adoption of knowledge orientated HRM practices